Tokrat smo se odpeljali mimo našega priljubljenega smučišča, čez Ljubelj proti Podnu (Bodental) od koder smo napadli sedlo Belščica. Tura se začne po lepo urejeni tekaški progi, ki pelje proti severni steni Vrtače. Nato se pot usmeri desno proti sedlu, ki se zaključi na 2000 m.n.v. Sedlo Bevščica spada med romarske poti naših sosedov in tako je bilo tudi tokrat. Ob izhodu iz okrilja gozda, smo v strmini zagledali vsaj 20 smukačov, ki so se počasi, a vstrajno prebijali proti vrhu. V tem koncu prevladujejo smučarji, tako da smo si morali stopinje delati kar sami… a kljub temu smo bili zelo hitri, saj smo do vrha prehiteli ali vsaj ujeli celo četico naših predhodnikov. Na začetku se je sneg prediral, v strmini pa je postajal vse bolj trd, kar nam je olajšalo hojo. Proti vrhu pa so se razmere zaostrile: nizka oblačnost, veter v sunkih, spihan sneg in poledenelost so nam začinili zadnjih 30 metrov. To je tudi vplivalo na to, da nismo osvojili Ovčjega vrha in da smo jo hitro popihali v dolino. O kakšnem pretiranem uživanju v smuki ni bilo govora. Zgoraj trdo in spihano, spodaj skorjasto zjahan teren. Še najboljši del ture je bil "Rock&Roll" skozi gozd in "bordersko-tekaška" tehnika do avtomobila… Furali: Mare, Janez, Špela, Bernard |