Viševnik 2050m

 
 V nedeljo se nama ni dalo vstati prav zgodaj. Zato sva kar malo poležavala. Pri zajtrku pa sva ugotovila, da bi bilo škoda zapraviti tako lep dan. V trenutku sem se spomnil na lep dvatisočak nad Rudnim poljem nad Pokljuko, ki ne zahteva veliko hoje in te obdari z prelepimi razgledi. Trenutno boste na Viševniku uživali ob pogledih na živo rumene macesne.

Na vrhu sva bila 1,2,3 … Žal pa nama vreme ni bilo preveč naklonjeno. Vrh je bil obdan z nizko oblačnostjo. Tako da sva bila prikrajšana za prelep pogled na Triglav. Na vrhu nisva predolgo postopala in sva nadaljevala pot proti malemu Draškemu vrhu in nato sestopila na Jezerca in mimo planine Konjščica nazaj na Rudno polje. Res prijetna turca, za dneve, ko nimaš preveč časa pa bi še vseeno rad malo užival v naravi…

Vipava – Po razu – 100m (IV+)

Naši tečajniki ( AO Tržič ) so imeli včeraj v Beli peči, prikaz  praktičnega znanja: štrikarija, vodenje naveze, varovanje in podobno. Upam, da so se izkazali.

Midva s Špelo pa sva jo mahnila na Primorsko. Bolj natančno v Vipavo na Gradiško turo. Vipava premore cel kup plezalnih sektorjev z smermi nižje in srednje težavnosti, med njimi je tudi nekaj daljših.

Včeraj sva zlezla eno 100 metersko štirico. V prvem cugu je bilo treba malo popaziti, ker se skala tu pa tam malo maje. Drugi cug pa je ena velika lojtrca. Po gladki plati slediš jamicam in pokam vse do vrha. Zelo razkošni grifi v kompaktni skali.

Smer se zaključi na urejenem sidrišču s kratkim "abzajlom " na razgledni balkon Gradiške ferate. Tukaj sva se malo nastavila toplemu soncu in sestopila po ferati.

Daljših smeri je tu še kar nekaj, zato obisk Vipave toplo priporočam.

   

M. Mojstrovka SZ raz – 350m + (|||, IV)

Navezi:
Peter Grčar – Pero, Robert Vidic
Samo Opalk – Bernard Alič

Lepo sončno nedeljo smo si izbrali za plezanje v Mojstrovki. Naveza Pero – Vidic je lezla SZ raz Male Mojstrovke, Midva s Samotom pa sva si izbrala Kaminsko varianto, ki poteka bolj levo od raza. Smer je dolga 350m in več… odvisno od tega kje izstopiš. Vsi smo vlekli štrik do vrha – do melišča pod vrhom M. Mojstrovke.
Težavnost smeri ne preseže 4 stopnjo in je v težjih delih lepo varovana. Idealna smer za pridobivanje izkušenj.

Spet se je izkazalo, da je pametno upoštevati navodila v vodničkih. Za kaminsko smer je pisalo "NE STOPAJ V MOKREM". Že v drugem cugu sva s Samotom imela cele vragolije da sva prilezla čez majhen, vlažen in prašen kamin. Prve dva cuga sta nama pobrala časa in energije da je kaj. K sreči sva izkoristila prvo priliko za prestop na sosednjo smer (Raz) in po njem normalno nadaljevala do vrha.

Tudi izbor smeri ni bil najbolj posrečen. Saj je severna stran Mojstrovke v tem času že lepo poprašena s snegom in jo sonce ne pogreje. Rezultat tega so bili premraženi prsti in štantanje v plezalkah na snegu. Medtem ko so se druge, bolj izkušene naveze sončile na stenah pod Šitam glave.

Vsaka izkušnja je boljša kot nobena….

HochAlmSpitze – 3360m

 

Tura je bila organizirana v sklopu ledeniškega tečaja za novo generacijo pripravnikov našega odseka AO Tržič. Po besedah našega načelnika naj bi bila to tura za "dušo" in ne pretežka. Zato se je skupini pripravnikov in alpinistov pridružila tudi Špela.

Do višine 2900m kjer se pokažejo prve lise ledenika, tura ni težka. Lepo počasi vijugaš po odprtem svetu posejanim z velikimi skalami ( ostanki ledenika ). Spremljajo te ledeniški potočki in jezerca. Ambient je čudovit. Malo nad višino našega Triglava prvič stopiš na sneg. Tu je obvezna čelada, cepin in dereze.  Snežna flanka pripelje do začetka stene, ki na tem koncu ni preveč visoka. Poleg tega pa ti vzpon olajšajo jeklenice, ki pripeljejo na greben. Tu se odpre pogled na ledeniški svet na drugi strani grebena.

Sledi krajše prečkanje ledenika ( Pazi na razpoke!) Potem pa po bolj ali manj širokem grebenu do vrha. Posamezni deli grebena znajo biti malo sitni, saj je izpostavljenost velika in so skale prekrite z ledom. Previdnost ni odveč.
Sestop poteka v smeri vzpona. 

No pa ga ima… svoj višinski rekord…

1.Nauk ture: Na tej turi sem spoznal, da prazna vreča ne stoji pokonci. Saj sem svojo prvo pravo malico v tem dnevu zaužil šele pri sestopu, ko sem bil že popolnoma brez energije in slaboten.
Malico nosimo v hribe zato, da jo tudi pojemo. Vedno zajtrkujte pred turo. Pri daljših turah se obvezno ustavite in zaužijte kolikor je potrebno. Prazna vreča ne stoji pokonci!

2.Nauk ture: Velikokrat vzamemo s seboj cel kup stvari, ki jih potem v resnici ne potrebujemo. Nekaj stvari je takih za preventivo, ki jih je resnično dobro vzeti … nekaj jih je pa tudi balastnih… in verjemite mi, TE se pri daljših turah precej poznajo.

Hvala: Čeri, ki naju je s Špelo stalno bodril, tako da sva prilezla do vrha.

Fotogalerija>>

družinski foto blog