Polinik – Karnijske alpe

Vesel sem vsake "nove" ture, ker s tem spoznavam nove kraje, odkrivam nove razglede in  iščem nove cilje. Tako sem bil zelo vesel ko sem v petek med pošto našel povabilo na smuko v Avstrijo – Čera je nekje izbrskal Polinik 2332m visok vrh v Karnijskih alpah. Seveda sva oba z Maretom takoj zagrabila ponujeno priložnost in se prijavila. Na zbirni točki se nas je nabralo 7, midva z Maretom z bordi ostali pa z dilcami. Po slabih 2 urah vožnje smo bili že na snegu.

Fotogalerija >>

Preberi več Polinik – Karnijske alpe

Boč

Vikend sem preživel "študijsko", v domu na Boču, kjer smo imeli prvi sklop predavanj – za prostovoljne gorske vodnike. Boč spada v zaščiteno območje Nature 2000 in slovi po svoji biološki raznolikosti in ohranjenosti okolja. Tukaj najdemo tudi edino še ohranjeno rastišče Velikonočnice pri nas. Ta zanimive pokosmatene rožice napovedujejo  nov letni čas….  pomlad…

Begunjščica – Zelenica

V zgornjem delu Zelenice in proti Begunjščici, je zapadlo od 20 do 30 cm frišnega snega. "Tekoči trak in stopnice" se vijejo do vrha obeh plazov. O spustu pa nebi izgubljal besed… čista uživancija…

Popoldanski jurišniki: Mare, Špela, Bernard

Sedlo Belščica

Tokrat smo se odpeljali mimo našega priljubljenega smučišča, čez Ljubelj proti Podnu (Bodental) od koder smo napadli sedlo Belščica. Tura se začne po lepo urejeni tekaški progi, ki pelje proti severni steni Vrtače. Nato se pot usmeri desno proti sedlu, ki se zaključi na 2000 m.n.v. Sedlo Bevščica spada med romarske poti naših sosedov in tako je bilo tudi tokrat. Ob izhodu iz okrilja gozda, smo v strmini zagledali vsaj 20 smukačov, ki so se počasi, a vstrajno prebijali proti vrhu. V tem koncu prevladujejo smučarji, tako da smo si morali stopinje delati kar sami… a kljub temu smo bili zelo hitri, saj smo do vrha prehiteli ali vsaj ujeli celo četico naših predhodnikov. Na začetku se je sneg prediral, v strmini pa je postajal vse bolj trd, kar nam je olajšalo hojo. Proti vrhu pa so se razmere zaostrile: nizka oblačnost, veter v sunkih, spihan sneg in poledenelost so nam začinili zadnjih 30 metrov. To je tudi vplivalo na to, da nismo osvojili Ovčjega vrha in da smo jo hitro popihali v dolino. O kakšnem pretiranem uživanju v smuki ni bilo govora. Zgoraj trdo in spihano, spodaj skorjasto zjahan teren. Še najboljši del ture je bil "Rock&Roll" skozi gozd in "bordersko-tekaška" tehnika do avtomobila…

Furali: Mare, Janez, Špela, Bernard

družinski foto blog