Ovčji vrh – 2016m

Bodental (A) – Poden 

Da lanskoletni neizkoriščen dopust nebi šel v nič, smo ga dobesedno pokurili na sončnih poljanah Ovčjega hriba. Pri Avstrijcih zelo priljubljen turno smučarski cilj. V kar smo se tudi sami prepričali saj je bilo že ob pol devetih zjutraj pred nami že cela procesija. Hoje je približno za dve uri, v tem času pa te sonce dodobra ožame vse tekočine. Zato je bila obvezna hidracija v CassaLatinu…

Udarniki: Petra, Sašo, Mare, Bern@rd

Sella Nevea – Kaninsko sedlo

Sobota pa je bila namenjena tradicionalni skupni turi GRS Tržič (v spomin Marčiju ) in sicer v smeri Sella Nevea – Kaninski preval – Kaninsko sedlo in Prestreljenik. Zopet čista uživancija na soncu in snegu.
Udarniki: GRS Tržič in simpatizerji 🙂

Begunjščica – Vstopna grapa

V hribih zima še ni rekla zadnje besede. Zelo hitro se je razvedelo, da je deževni teden v dolini v gorah zapustil kar nekaj centimetrov svežega PRŠIČA. Temu primeren je bil tudi obilen obisk v hribih pretekli vikend.

V petek smo pohiteli iz službe in jo mahnili na Begunjščico. Da se nebi preveč ponavljali smo si za spust izbrali "neprefurano Vstopno grapo. Jupi … spet nekaj novega… 🙂

Udarniki: Renar, Juro, Čera, Sašo, Mare, Bern@rd in kupica drugih… 

Begunjščica – Smokuški plaz

 
 

Za soboto je bilo napovedano dokaj jasno vreme s pooblačitvami v popoldanskem času. Zato sva se z prijateljem Robijem odločila za hitro domačo turo na Begunjščico. Ob 9. zjutraj se je na Ljubelju že poznala odjuga, plaz pa je že postregel z dobro trdo podlago. Vzpon po ŠentAnskem in Centralnem plazu je uhojen in trd. Po Centralnem skozi grapo je cepin obvezen tudi derez in čelade se nebi branil. POZOR skozi žrelo sem pa tja priskače kakšna skala. Midva sva eni za las ušla, eden od sledečih borderjev pa jo je žal pokasiral, k sreči brez hujših posledic.

Na vrhu se hitro preoblečeva, par fotk in na juriš. V dolino sva jo mahnila po Smokuškem plazu. Za oba z Robijem prvi spust po tej smeri. Razmere so bile odlične. V primerjavi s Centralnim in ŠentAnskim plazom, ki sta že dodobra razrita je Smokuški plaz ohranil svojo deviškost. Trda gladka površina, ki je popustila šele v spodnjem delu.

Za zaključek hidracija na ležalnikih pred kočo na Zelenici in vožnja po spomladanskem gnilcu. Kdo bi si mislil da je že April.

Udarnika: Robi Rozman, Bern@rd

družinski foto blog