Frikanje po Istri

 
Lepe praznične dni sva izkoristila za "frikanje" po slovenskem in hrvaškem primorju. Začela sva kar na Črnem kalu, kjer sva se v dobri veri, da nama je kljub daljšemu plezalnemu premoru ostalo vsaj nekaj "filinga", zapodila v fletne 6-tice in kmalu ugotovila, da nama je kar nekaj občutka in moči ušlo. Vendar se nisva prepustila, slabi volji in jo z novimi željami po napredovanju mahnila naprej.

Kakor večina slovencev sva nadaljevala proti jugu. Sprva sva načrtovala obisk Paklenice pa sva jo po premisleku raje pustila za drugič. Obiskala sva prav tako dobro znana plezališča v Rovinju in nato še v Limskem kanalu. Ob opazovanju drugih plezalcev se je Špela trdno odločila, da bo poiskusila čim več smeri preplezati "naprej".
Tako se je začela njena uspešna bera na pogled splezanih smeri. Med njimi je bilo kar nekaj smeri z ocenami 5a in 5b, za katere je potrebno povedati, da so kar konkretne in bi v drugih plezališčih dobili kakšno oceno več…

Bravo Špela…

Letošnja jesen je res radodarna saj sva po cele dneve uživala v toplem sončku, ki je ta korajžne tudi potegnil v vodo, ki ja za ta letni čas res topla. (20 st.)

Viševnik 2050m

 
 V nedeljo se nama ni dalo vstati prav zgodaj. Zato sva kar malo poležavala. Pri zajtrku pa sva ugotovila, da bi bilo škoda zapraviti tako lep dan. V trenutku sem se spomnil na lep dvatisočak nad Rudnim poljem nad Pokljuko, ki ne zahteva veliko hoje in te obdari z prelepimi razgledi. Trenutno boste na Viševniku uživali ob pogledih na živo rumene macesne.

Na vrhu sva bila 1,2,3 … Žal pa nama vreme ni bilo preveč naklonjeno. Vrh je bil obdan z nizko oblačnostjo. Tako da sva bila prikrajšana za prelep pogled na Triglav. Na vrhu nisva predolgo postopala in sva nadaljevala pot proti malemu Draškemu vrhu in nato sestopila na Jezerca in mimo planine Konjščica nazaj na Rudno polje. Res prijetna turca, za dneve, ko nimaš preveč časa pa bi še vseeno rad malo užival v naravi…

Vipava – Po razu – 100m (IV+)

Naši tečajniki ( AO Tržič ) so imeli včeraj v Beli peči, prikaz  praktičnega znanja: štrikarija, vodenje naveze, varovanje in podobno. Upam, da so se izkazali.

Midva s Špelo pa sva jo mahnila na Primorsko. Bolj natančno v Vipavo na Gradiško turo. Vipava premore cel kup plezalnih sektorjev z smermi nižje in srednje težavnosti, med njimi je tudi nekaj daljših.

Včeraj sva zlezla eno 100 metersko štirico. V prvem cugu je bilo treba malo popaziti, ker se skala tu pa tam malo maje. Drugi cug pa je ena velika lojtrca. Po gladki plati slediš jamicam in pokam vse do vrha. Zelo razkošni grifi v kompaktni skali.

Smer se zaključi na urejenem sidrišču s kratkim "abzajlom " na razgledni balkon Gradiške ferate. Tukaj sva se malo nastavila toplemu soncu in sestopila po ferati.

Daljših smeri je tu še kar nekaj, zato obisk Vipave toplo priporočam.

   

M. Mojstrovka SZ raz – 350m + (|||, IV)

Navezi:
Peter Grčar – Pero, Robert Vidic
Samo Opalk – Bernard Alič

Lepo sončno nedeljo smo si izbrali za plezanje v Mojstrovki. Naveza Pero – Vidic je lezla SZ raz Male Mojstrovke, Midva s Samotom pa sva si izbrala Kaminsko varianto, ki poteka bolj levo od raza. Smer je dolga 350m in več… odvisno od tega kje izstopiš. Vsi smo vlekli štrik do vrha – do melišča pod vrhom M. Mojstrovke.
Težavnost smeri ne preseže 4 stopnjo in je v težjih delih lepo varovana. Idealna smer za pridobivanje izkušenj.

Spet se je izkazalo, da je pametno upoštevati navodila v vodničkih. Za kaminsko smer je pisalo "NE STOPAJ V MOKREM". Že v drugem cugu sva s Samotom imela cele vragolije da sva prilezla čez majhen, vlažen in prašen kamin. Prve dva cuga sta nama pobrala časa in energije da je kaj. K sreči sva izkoristila prvo priliko za prestop na sosednjo smer (Raz) in po njem normalno nadaljevala do vrha.

Tudi izbor smeri ni bil najbolj posrečen. Saj je severna stran Mojstrovke v tem času že lepo poprašena s snegom in jo sonce ne pogreje. Rezultat tega so bili premraženi prsti in štantanje v plezalkah na snegu. Medtem ko so se druge, bolj izkušene naveze sončile na stenah pod Šitam glave.

Vsaka izkušnja je boljša kot nobena….

družinski foto blog