Kredarica 2515m …

 
Že kar nekaj časa mi je po glavi rojila ideja o turi, ki bi se končala s prenočevanjem. Zakaj nebi prenočevali na naši najvišji postojanki na Kredarici in tam pričakali bujenje novega dne. Odločili smo se za pot iz Krme, ki je v tem času najbolje obiskana in dodobra utrjena. Snega ni preveč tako, da gre tudi brez gamaš, toplo pa bi priporočil dereze, ker na določenih odsekih fletno drsi…

Po štirih urah hoje, nas je pričakala topla vremenarska postaja na Kredarici. Sledile so dobrote iz nahrbtnika, šnopček za zdravje in nato pripovedovanje "lovskih" dogodivščin pozno v noč. Zjutraj pa "zgodnje" vstajanje in pričakovanje novega dne…
Triglav pa še vedno stoji in bo moral na nov obisk še malo počakati…

Ekipa: Grega & Nina, Špela in Bernard

Fotogalerija
>>

Tosc 2275m – Vzhodna grapa

Smučarska oprema še vedno počiva nekje v kleti. Snega je še premalo za kakšno resnejšo smuko. Kar pa ne pomeni, da počivamo doma na kavču pred TV-jem. Pogled skozi okno res ne odkriva idelanih razmer, ki vladajo nad 1500m. Presenetljivo toplo sonce na nebu brez oblačka vas bodo pričakali v malo višjih legah. S prijatelji smo jo mahnili iz Rudnega polja na Pokljuki proti Bohinjskemu debeluhu Toscu. Sam pristop je dobro uhojen, saj ista pot vodi tudi do V. Draškega vrha, ki je tudi dobro obiskan. Snega je malo, pa kljub temu zahteva previden korak.

Kmalu po prečkanju Studorskega prevala sva jo s Perotom mahnila strmo desno v pobočje med V.Draškim vrhom in Toscem, kjer se skriva ena fletna grapa (imena zaenkrat še ne poznam cca. 300m +), ki pripelje na vrh. Razmere so bile odlične. Škripanje derez in cepina naju je spremljalo do vrha, kjer sta naju pričakala Grega in Špela, ki sta se povzpela po klasični, pa kljub temu kar strmi planinski poti. Na vrhu pa nori razgledi in oster veter…

Ekipa: Pero, Grega, Špela, Bernard

Vrtača 2181m

V soboto sem se udeležil skupne ture našega ferajna na Vrtačo, ki s svojimi 2181m zaseda drugo mesto med vrhovi v Karavankah. Z 2236 metri jo prekaša njen bližnji sosed Stol. Tura za vse "frišne ferajnovce" predstavlja uvod v poglavje zimskega alpinizma…

Startali smo na Ljubelju in preko Zelenice prikorakali do Suhega ruševja. V Vrtačo smo se zakadili po JV grebenu in nato sestopili po SV grapi. Tura ni preveč zahtevna in jo lahko v takem vremenu, kot je prevladovalo to soboto lahko ocenimo za "uživaško". Prvi stik s snegom je vedno nekaj posebnega …

Skupna tura AO Tržič

Kopa – Poldnik – 2062m

Pri izbiri ture si dostikrat pomagam s kakšno vodniško knjigo. Tokratni cilj je zapisan v knjigi "111 izletov v naših gorah". Vrh je opisan kot čudovita razgledna točka s katerega lahko opazujemo mogočnost Mangrta, Ponc, Vevnice Bovškega konca in na zahodu začetka Dolomitov in Avstrijskih alp.

Pot se začne pri Belopeških jezerih. Na začetku po makedamu naravnost proti Mangrtu, potem pa desno v strmo gozdno pobočje. Pot je dobro označena in lepo uhojena. Proti vrhu vijugamo med ruševjem in lepimi prehodi. V kopnem času tura ne predstavlja kakšnega večjega problema. Vendar pa je v času, ko se v visokogorju že pojavlja sneg potrebno tu in tam kar popaziti…

Kot že prej opisano, nas je na vrhu pričakal prelep razgled na bližnje in daljne vršace.
Ob malici smo izvedli še kratko vajo iz orientacije… Sestopili smo po smeri prihoda.

Pohodniki: Nina, Grega, Špela, Bernard
Hoje vse skupaj: 6ur

družinski foto blog