Spletnik, naše spletno domovanje...
2011-header-01.jpg
Strma peč 2379m - via Norina (PD Tržič)
Sobota, 22 September 2007 01:00
strma_pec.jpg

Po lanskem uživaškem vzponu preko italijanske ferate na Mangart (via Italliana), so se v našem planinskem društvu pojavile želje, da bi se vsaj enkrat do dvakrat na leto izvedla kakšna bolj resna plezalna tura. Tale naša na Strmo peč spada v to kategorijo. In ker se rad podajam v nepoznane kraje, sem se z veseljem priključil skupini.
V opisu ture je pisalo 8-9 ur hoje in če temu prištejemo še dve uri vožnje, potem veste da smo vstali še preden so petelini zapeli svojo jutranjo budnico.

kozorog.jpg Izhodišče ture je divja dolina Dunje malo naprej od Trbiža (val Duna). Iz parkirišča smo se najprej spustili do reke in jo po nekaj minutah hoje prečkali preko jeklenega mostu. Tu se je naša tura šele dobro začela. Zagrizli smo v strm gozdnat svet, ki nas je po dveh urah hoje pripeljal do bivaka 500m višje. Po mini zajtrku na jutranjem soncu smo nadaljevali proti škrbini Vandul 1986m, ki je najnižja točka med Montaževo skupino in Strmo pečjo. Na začetku manjše grape smo si nadeli čelade in plezalne pasove s samovarovalnimi kompleti in začeli z akcijo, ki smo jo že komaj čakali. Vstopili smo v  zavarovano plezalno pot - Norica (via Norina). Ferata je dobro varovana in ni preveč izpostavljena. Da ne bo pomote... samovarovalna oprema je obvezna!!! Poteka v bolj zaprtem svetu, tako da kakšne večje zračnosti ni.  Lahko smo uživali v čudovitih razgledih, ki jih je malo pred vrhom polepšal velik trop kozorogov, ki jih je tod okoli res veliko. Med njimi se sem prvič videl ta' pravga kozla s taveliiikimi sablami.
Po dobrih dveh urah plezanja in treh urah hoje smo se skozi zaprt kamin "prikobacali" na nižjo ramo Strme peči - pizzo Viene 2037m. Ferata se tukaj zaključi in pred nami se je odprl prostran prijaznejši svet južnega pobočja. Do vrha nas je ločilo še 350m travnatega sveta, ki se v strmih terasah dviga proti vrhu. Da je bil razgled na vrhu čudovit mi najbrž ni potrebno razlagati. Najbolj je izstopal mogočen Montaž s planino Pecol in Kaninsko pogorje, ki je bilo na sveže poprhano s snegom. Sestopili smo po "visoki poti" proti planini Pecol (via Alta). Vmes smo morali premagati še krajši zavarovani skok na škrbino Vandul. Kjer smo se načudili vragolijam skupine planincem pred nami, ki so se zadeve lotili bolj z levo roko. Upam, da smo jim s čeladami na glavi bili za dober zgled in v razmislek za naslednjič.  Na škrbini se težji del poti zaključi, sledi lažji svet čez visokogorske travnike kjer se pasejo kozorogi. Po devetih urah in pol strumne hoje smo našo turo ob živžanju svizcev zaključili na planini Pecol.

Ekipa: osem korajžnih PD Tržič, v polni bojni opremi ( beri: čelada, pas, samovarovalni komplet)
Foto: Peter Golmajer; Galerija PD Tržič

PS. Špela je ostala doma, njen trebušček hitro raste....
  • Facebook
  • twiter
  • myspace
  • RSS Novice