|
Tura je bila organizirana v sklopu ledeniškega tečaja za novo generacijo pripravnikov našega odseka AO Tržič. Po besedah našega načelnika naj bi bila to tura za "dušo" in ne pretežka. Zato se je skupini pripravnikov in alpinistov pridružila tudi Špela. Do višine 2900m kjer se pokažejo prve lise ledenika, tura ni težka. Lepo počasi vijugaš po odprtem svetu posejanim z velikimi skalami ( ostanki ledenika ). Spremljajo te ledeniški potočki in jezerca. Ambient je čudovit. Malo nad višino našega Triglava prvič stopiš na sneg. Tu je obvezna čelada, cepin in dereze. Snežna flanka pripelje do začetka stene, ki na tem koncu ni preveč visoka. Poleg tega pa ti vzpon olajšajo jeklenice, ki pripeljejo na greben. Tu se odpre pogled na ledeniški svet na drugi strani grebena. Sledi krajše prečkanje ledenika ( Pazi na razpoke!) Potem pa po bolj ali manj širokem grebenu do vrha. Posamezni deli grebena znajo biti malo sitni, saj je izpostavljenost velika in so skale prekrite z ledom. Previdnost ni odveč. No pa ga ima… svoj višinski rekord… 1.Nauk ture: Na tej turi sem spoznal, da prazna vreča ne stoji pokonci. Saj sem svojo prvo pravo malico v tem dnevu zaužil šele pri sestopu, ko sem bil že popolnoma brez energije in slaboten. 2.Nauk ture: Velikokrat vzamemo s seboj cel kup stvari, ki jih potem v resnici ne potrebujemo. Nekaj stvari je takih za preventivo, ki jih je resnično dobro vzeti … nekaj jih je pa tudi balastnih… in verjemite mi, TE se pri daljših turah precej poznajo. Hvala: Čeri, ki naju je s Špelo stalno bodril, tako da sva prilezla do vrha. |