|
Vesel sem vsake "nove" ture, ker s tem spoznavam nove kraje, odkrivam nove razglede in iščem nove cilje. Tako sem bil zelo vesel ko sem v petek med pošto našel povabilo na smuko v Avstrijo – Čera je nekje izbrskal Polinik 2332m visok vrh v Karnijskih alpah. Seveda sva oba z Maretom takoj zagrabila ponujeno priložnost in se prijavila. Na zbirni točki se nas je nabralo 7, midva z Maretom z bordi ostali pa z dilcami. Po slabih 2 urah vožnje smo bili že na snegu. |
| Turo pa lahko opišem takole:
– spodnji del: poteka po serpetinasti gozdni cesti, ki se zložno vzpenja – lahko jo primerjam s potjo na Dovško rožco. Najprej je skorja lepo držala in sva z Maretom brez težav sledila smučarskemu tempu. Malo pred izstopom nad gozdno mejo pa je sonce že opravilo svoje in tako se je začelo… korak za korakom je bil globji… Ideja o vrhu je potonila v spomladanskem gnilcu. – srednji del: izstopiš iz okrilja gozda in se ti opre pogled na vrhove – kot bi jo mahnil proti koči na Javorniški planini. Zaradi ugrezanja, je bil to najin kratkoročni cilj… – zgornji del: proti vrhu strmina narašča in teren postane zahtevnejši. Na Polinik jo mahnejo samo smučarji, midva z Maretom pa si izbereva nižji vrh na desni. V močnem vetru v bolj kunštnih razmerah, nama je z vrha mahala smučarska naveza (Čera, Hvačman, Miha, Drvač, Alenka). V dolino smo se spustili okoli druge ure popoldne. Snežna podlaga je dodobra popustila in spust je izgledal kot treniranje tekaške tehnike, ki letos postaja hit. Več v fotogaleriji… |