|
V petek sva z Maretom listala po listi planinskih izletov. Kot po naključju sva s oba zapičila v isti konec. O Kriških podih sem slišal že veliko lepega in v soboto je prišel čas, da se o tem tudi osebno prepričam. Na pode vodi več poti iz različnih koncev. Mi smo izbrali pot iz doline Zadnjice. Glede na napovedan vročinski val idealen izbor, saj nas je jutranje sonce ujelo šele na vrhu pri velikem Kriškem jezeru, do tam pa smo uživali v hoji po senci. Na podih pa …. da bi zavriskal … čudoviti razgledi, gorska jezera, zanimiva pokrajina, na pol domači kozorogi… več bi že težko zahteval. Priporočam vsem tudi manj uhojenim gornikom, ne bo vam žal. Poglejte še v galerijo… |
| Bili smo kar hitri, po dobrih 3 urah hoje smo že malicali pred Pogačnikovim domom. Zaužita hrana nam je povrnila izgubljeno energijo in pred nami je bil še dolg dan. Zato smo se začeli odločati še za "skok" na enega od sosednjih vrhov. Najprej smo si izbrali Križ, vendar nas je pot kar sama speljala na njegovega soseda – na Stenar 2501m. Glede na njegovo mogočnost, ko ga gledamo iz smeri Mojstrane je iz podov vrh mala malica. O razgledih z vrha pa raje nebi govoril… "Pejte sami pogledat!"
Sestopili smo po smeri vzpona do Pogačnikovega doma na zaslužen "mrz’u pir". Potem pa v rahlem teku v dolino. Čas vzpona s sestopom skoraj da prepolovili… Mudilo se nam je namakati noge v Beli potok … Ekipa: družina Markič, Polona, Bernard |