V ne-zimskem času je plezanje poleg kolesarjenja in hoje v hribe eden glavnih športov, ki zapolnjujejo moj prosti čas. Težko je opisati občutke, ko si enkrat v steni in ti glavo zapolnijo misli: kako naprej, kje prijeti, kam stopiti in v katero smer. Človek se znajde v čisto svojem svetu. Poiskusite sami. Priporočam…
Na žalost – po drugi strani pa na veliko veselje (*** o tem kdaj drugič), je plezanje letos postavljeno na stranski tir. Tu in tam mi še vedno uspe najti nekaj časa in kakšnega žrtvenega pajkca s katerim greva gledat, če stene še vedno dišijo… Volja je! Stena pa počaka! |