|
Pobudnik tokratne ture je bil Tomaž, tako da se nisem preveč ukvarjal z vprašanji: kam gremo, po kateri poti in kaj vse nas čaka. Preprosto se prepustiš in uživaš. Naš končni cilj je bil Porezen, na katerega smo na začudenje mnogih pohodnikov rinili s svojim jeklenimi konjički. Hrib na prvi pogled izgleda dokaj nedolžno, vendar se njegove prave strmine pokažejo šele proti vrhu. Tu je bilo potrebno pošteno ugrizniti v balanco. Tomaž je vztrajal do vrha, s Klemenom pa sva se zadovoljila s občasnim rinjenjem kolesa v kreber. Spust je bil poglavje zase… tehnično precej zahtevna singelca ( mokre skale in korenine ), ki se v spodnjem gozdnem delu razpase v več variant. Vzameš pa tisto, ki ti je najbolj simpatična. Vsaka pa naj bi pripeljala do dna, ki je nekje v dolini. Da smo turo zaključili s "hladnim", pa mi najbrž ni potrebno posebej razlagat. Več o turi pri tokratnem organizatorju Tomažu . PS: Svojega Elan'a sem že prodal, tako da sem tokratno turo odpeljal s Špelinim "trdakom". Na vzponu je še nekako šlo, pri spustu pa se mi je pošteno kolcalo po moji prejšnji mašini… Brez fullya mi živeti ni … 🙂 |