|
Med izbiranjem poti smo na koncu izbrali najbolj klasično varijanto – Romarsko pot na Višarje. Iz parkirišča pod smučiščem, kar naravnost po makedamski cesti navzgor. V opisih je pisalo, da je pot lepo označena in se zmerno dviga najprej proti Višarski planini do Višarij. Vse lepo in prav samo tisto "zmerno" dviganje poti lahko izpustite iz opisa. Saj se gozdna cesta nekajkrat lepo postavi pokonci. Smo kar lepo grizli kolena. Lahko rečem da opis poti proti Kamnitemu lovcu, veliko bolj ustreza temu opisu "zmernega" dviganja. Kljub k sreči kratkemu dežnemu vložku smo trmasto nadaljevali do konca in na koncu z zvonenjem na vrhu našega Lovca slavili uspešen vzpon. Po počitku na skoraj da mondenih Višarjih, ogledu cerkve in maši v treh jezikih smo se v dolino spustili po isti poti in vmes preštevali postaje križevega pota. Brez postanka v planinskem hramu v Dovjah ni šlo … Z nasmehom pričakujemo naslednjo skupno turo… 4. oktobra – vabljeni na planinski izlet na Trupejevo poldne – deželo karavanškega svizca. |