Letošnje – kar dolge zimske praznike smo preživeli večinoma zunaj, na snegu. Poleg družinskega sankanja, sem se posvetil Špeli, s katero sva po enoletnem premoru (nosečnost), obnovila njeno bordersko znanje. In punca se spet pelje tako kot je treba. Bravo! Sedaj pa samo še piljenje občutkov in pridobivanje hitrosti.
Seveda mi najbrž ni potrebno preveč razlagati, kje smo bili največkrat. Ker sva sedaj vezana na Brino, si kakšnih celodnevnih akcij še nisva privoščila. Tako je ZELENICA še vedno prva na seznamu. Poleg smučanja po smučišču (kar se zgodi le redko), prvih tur na Triangel sem vmes zabeležil še turo na BEGUNJŠČICO.
Družba pa kot vedno prijetna: Mare, Polona, Baki, Aleš, Mojca … in mi TRIJE 🙂