Popraznični dan smo izkoristili za eno zadnjih turnih smuk to sezono. Mojstrovka je bila že par let na seznamu obveznih turnih ciljev. Pa se je vedno nekje zataknilo, tako da smo turo prelagali v nedogled. No, tokrat nam je uspelo. Cesta čez Vršič je splužena, tako da glede pristopa do izhodišča ni bilo problema.
Bili smo zgodnji, ob 7h smo zakorakali po snegu. Stopnice do vrha so narejene, tako da se je bilo potrebno samo osredotočiti na ritem premikanja nog … leva, desna, leva, desna, … in počasi človek pade v trans 🙂 .
Po dveh urah meditacije smo uživali v razgledih. Na vrhu je pihalo = klasika, tako smo se hitro odpravili v dolino. Zgornja flanka je bila božanska za ta letni čas. Speglano, trdo, z ravno pravšnjo mero omehčanega… Kvaliteta snega se z nižino hitro slabša… in na koncu zaključi v spomladanskem gnilcu. Po treh urah smo bili spet pri avtu v družbi turistov, ki so prišli slikat čudo narave – 14 metrov snega na prelazu. Razen na zadnjem ovinku pred vrhom, snežna odeja ne presega 3 metrov. Po pravici povedano nič posebnega, je pa dober razlog za izlet na bovško…
Zaključek ture pa klasičen… rehidracija 🙂
ekipa: Mare, Polona, Bernard