No pa je za mano prva letošnja tura, v klasični zasedbi (Mare, Polona, Leny in jaz na drugi strani aparata). Po dolgem času sem bil spet na Ženiklovcu po klasični pristopni poti. Mimo Pavšl’na, kjer se sedaj zaporna rampa dvigne ob vnosu 1 eura. S tem je konec vseh špetirov, ki smo jih bili vajeni na tem koncu. Cesta je splužena do vrha (pri Zdravcu). Seveda smo avto pustili na prvem primernem parkirišču in jo mahnili peš proti vrhu. Do vrha je slaba urica in pol zmernega tempa. Napovedane razjasnitve so prišle šele popoldan, tako da smo bili deležni nizke oblačnosti in slabe vidljivosti. Ampak za prvič je bilo čisto krasno. Pri Zdravc’u smo se malo zaklepetali in potem po cesti prismučali do avta. Je šlo kar hitro, tu in tam ven štrli kakšen kamenček ampak se da vse bolj ali manj obvoziti. Držim pesti za novo pošiljko snega… vsaj v hribih.