Letošnji avgust je pa res enkraten za hojo v hribe. Vreme je stabilno, vročina ni prevelika in zagnanost je precejšnja. Z Rozi sva se tokrat lotila projekta – Kukova špica. Spomladi ali pozimi, ko sem se vozil proti Mojstrani sem opazoval njen beli snežni jezik in se spraševal: “Ali je kdo to presmučal ?”. Lansko leto sem na špico gledal iz Vrtaškega slemena, pa sem se spraševal: “Ali se tja gor pride po neki normalni poti?”.
Lahko vam potrdim, da razen zadnjega odseka iz sedla Gulce proti vrhu vzpon na Kukovo špico ni preveč zahteven. Pot ni označena, vendar če pobrskate po spletu in sledite napisanim navodilom, potem težko falite. Zgornji del proti vrhu zahteva malo nosu za pravo pot, pri tem so vam v veliko pomoč možici. Ni pa nevem kakšne zračnosti. Seveda spust zahteva malo več previdnosti. Absolutno priporočam uporabo čelade!
V navodilih boste zasledili, da boste za vrh potrebovali cca. 5 ur. Midva sva ga osvojila v treh urah in pol. Kar me je kar malo presenetilo. Saj sva hodila v normalnem tempu, s postanki za fotografiranje in osvežitev… Izgleda da sva v dobri kondiciji. Kukova špica je super razgledna točka za vpogled v Amfiteater, foto trofeja marsikaterega planinca.
Naslednjo soboto pa vabljeni v družbo PD Tržič, skupaj se bomo podali na Kopo / Picco di Mezzodi 2063m (I). Lep razglednik nad belopeškimi jezeri in Mangrtom.