Kakšen dan. Nad Kranjem so se motali nizki oblaki, proti Tržiču pa se je oblačni pokrov vedno bolj redčil in redčil. Še višje naprej pa je prevladovalo jasno sončno vreme. Vsako leto v takšnem času se ponavadi napotim proti planini Korošica. Tokrat sem šel do vrha Ljubeljske babe (Košutica) in nato po državni meji nadaljeval do starega mejnega prehoda in potem pa sestopil nazaj do avta. Prav lepa krožna tura, sploh v takem vremenu. Edino kar me je motilo so gozdne vlake, ki so jih vrezali v spodnjem delu poti in ogromno število podrtih dreves, ki jim je botrovalo oblilno sneženje pred nekaj dnevi. Podrtih bukev je res ogromno, gozdarje čaka veliko dela…