Prekrasno “spomladansko” decembrsko vreme sem izbrabil za odkrivanje bližnje okolice. Iz Predvora sem jo mahnil mimo plezališča, naprej do sveže poseke in naravnost v hrib. Sprva še nekaj sledi stare opuščene poti, ki se je vmes zgubljala v suhi travi. Večinom gre pot po grebenu. Kozje stezice so me hitro speljale v slepo ulico in to večkrat. Končno mi je le uspelo priti na markirano pot, ki povezuje Javorjev vrh s Hudičkovim borštom. Vse ostalo je bila čista uživancija v prelepem vremenu. Sestopil sem po klasiki v Predvor.